Kaj je bil izziv/problem, ki je bil obravnavan? Zakaj je pomembno, da partnerstvo reši problem?

Splošni izziv: izboljšanje izrabe koruzne silaže v obrokih goveda, zmanjšanje števila debelih in šibkih živali v prosti reji, in zmanjšanje količine ročnega dela na kmetijah.
Natančen opis: Govedo v hlevu za prosto rejo ima običajno prost dostop do krmne mize. Ko kmet dodaja krmo, za krmno mizo se zbere večje število krav. Po rangu, šibkejše živali se umaknejo, in v ospredje pridejo močnejše živali, kar pomeni, da močnejše živali zaužijejo preveč koruzne silaže in drugih visokoenergetskih sestavin krmnega obroka. Kot rezultat, ena tretjina živali v skupini je običajno prešibka, ena tretjina pa predebela. Obe skupini imata manjšo proizvodnjo mleka in reproduktivne težave zaradi uživanja neustreznega krmnega obroka.
Optimalno vzrejene živali imajo več mleka, boljšo kakovost mleka, živali doživljajo manj stresa… Optimalni krmni obrok ima za posledico boljši izkoristek krme, nižje emisije toplogrednih plinov in manjša poraba vode na enoto proizvedenega mleka/mesa.
Z nadzorovanim procesom hranjenja, zmanjša se količina ročnega dela na kmetiji.

Kako ste rešili problem? (Ali če je vaš praktični primer še v teku, kako rešujete težavo?)

Kmet, Alojz Ferlan, razmišljal o rešitvi za svoj problem (veliko število debelih krav na eni strani in šibkih krav na drugi strani, predvsem pa nizka proizvodnja mleka). Prišel je na idejo, da bi vsaki živali dali lastne prehranske sestavine. Imel je že elektronski avtomat za hranjenje vitaminov, minerali, in koncentrati, razmišljal pa je tudi o individualnem hranjenju živali s koruzno silažo. Povezal se je s svetovalcem (Andrej Kastelic) in so se prijavili na projekt EIP. Potem ko je slovenska vlada dala možnost za partnerstvo, Alojz se je udeležil več predstavitev, govoril z različnimi ljudmi, in delil svoje razmišljanje. Ustvaril je skupino ljudi, ki bi mu lahko pomagal ustvariti avtomat za hranjenje koruze s silažo. Z inovativnim partnerstvom in s finančno podporo evropskemu inovativnemu partnerstvu, začel je ustvarjati avtomat za koruzno silažo.
To je tehnološka inovacija – nov način reševanja težav pri hranjenju koruze s silažo; do zdaj ni bilo sistema krmljenja za koruzno silažo, ki bi lahko dal koruzno silažo posamezno za vsako kravo, odvisno od njegovih potreb (proizvodnjo mleka, faza laktacije, splošno stanje živali,…). Za optimalno porabo in učinkovitost, zlasti kadar je koruzna silaža omejena, koruzno silažo je treba dati posamezno, odvisno od potreb posamezne živali.

Kateri so dejavniki uspeha pri reševanju problema?

Nad vsem, dejstvo, da je kmet po naravi zelo inovativen in motiviran, saj je bila celotna ideja projekta njegova, bil pa je tudi zelo angažiran in samostojno iskal in izbiral partnerje v projektu, ki bi mu pomagali pri realizaciji ideje. K uspehu je pomembno prispevala tudi podpora kmetijske svetovalne službe, in tako kmet kot svetovalci so bili motivirani za sodelovanje v projektu za doseganje naslednjih ciljev:
– večja proizvodnja mleka;
– racionalizacija dela;
– zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Pričakovani rezultati bodo koristili predvsem rejcem, saj ustreznejša poraba koruzne silaže izboljšuje proizvodni potencial črede, kar se kaže tudi v ekonomski učinkovitosti proizvodnje mleka. Pričakovani so ugodni učinki za celotno verigo in potrošnike ter posledično za družbo kot celoto z vidika vseh vidikov trajnostnega kmetovanja. (dodatki gozdnih sadežev in zmleta krma, ekonomska učinkovitost, in okolje).

Valorizacija drevesnih sadežev kot hrane, če kateri

Na začetku uporabe avtomata za hranjenje, proizvodnja mleka se je zmanjšala (to je pogost učinek pri spreminjanju krmnega obroka), vendar se je kasneje povečalo z optimizacijo hranjenja.

Naučena lekcija

Če ima kmet idejo in motivacijo, je sposoben ustvariti velik avtomat za hranjenje iz veliko majhnih komponent. Na splošno, ustvaril je avtomat, ki lahko hrani tri krave hkrati, vsak v svojem prostoru, zaščiteni pred drugimi kravami. Krave lahko dobijo šest različnih komponent krmljenja, ena izmed njih je koruzna silaža. Kmet se je naučil, kako uporabiti podatke o molži za ustvarjanje optimalnega menija za hranjenje krav, kako posredovati podatke za avtomatizacijo in kako zapovedati krmilnemu avtomatu, da nahrani vsako kravo posebej. Spoznali smo, da mora imeti vsaka krava v času hranjenja mir. Nekatere močnejše živali so prisilile šibkejše, da so zapustile krmilni avtomat, zato je kmet ustvaril zadnja vrata za zaščito krav, ki so v krmilnem avtomatu, pred drugimi kravami.

Kakšno vlogo ima svetovalec ali svetovalna služba v praktičnem primeru?

Svetovalna storitev: priprava projektne dokumentacije, usklajevanje projekta, priprava poročil, organizacija srečanj, priprava predstavitev, podpora kmetu tudi v smislu spodbujanja začetka izvajanja na začetku projekta… Svetovalna služba je vodilni partner projekta.

Ali je mogoče vaš pristop prenesti in/ali prilagoditi drugim inovacijskim izzivom in regijam?

da

kar je povzročilo napetosti z raziskavo 1 kar je povzročilo napetosti z raziskavo 5
(kar je povzročilo napetosti z raziskavo 1 kar je povzročilo napetosti z raziskavo 5 kar je povzročilo napetosti z raziskavo)

2

Za deljenje izkušenj o dobri praksi, please contact Andrej Kastelic (andrej.kastelic[pri]kgzs-zavodnm.si)